ODVZETOST BRAHIJALNEGA SPLETA

Ko govorimo o odvzetosti brahijalnega spleta pri novorojenčkih, mislimo na odvzetost rokice, ki je pri dojenčku vidna takoj po porodu. Ta lahko nastane iz več razlogov, vendar najpogosteje nastane zaradi poškodbe živcev, ki gredo iz vratne hrbtenice v roko (brahijalni splet).

KAKO TO IZGLEDA?

Zdrav novorojenček lahko svoji roki upogiba, razširja in izteguje. Kadar pa pride do poškodbe živcev brahijalnega spleta, ne more premakniti eno ali obe roki, kar je lahko različno izraženo, od povsem malih pomanjkljivosti pri motoriki rokice, do popolne negibljivosti oz.nepomičnosti rokice.

Odvisno od mesta in velikosti poškodbe, je odvisna klinična slika. Poškodovan je lahko zgornji, srednji ali spodnji del, lahko je zajetih več, celo vsi živci brahijalnega spleta.

V kolikor je prizadet zgornji del brahijalnega spleta (Erb-Duchen), se dojenčkova rokica ohlapno prilega ob telesu in je v celoti rahlo obrnjena navznoter. Dojenček ne more to rokico pomakniti od telesa, niti je upogniti v komolcu.

Srednji tip poškodbe je ekstremno redek kot izoliran pojav.

Spodnji tip poškodbe (Klumpke-Dejerine) srečujemo v vsakdanjem življenju, vendar redkeje od poškodb zgornjega dela branhijalnega spleta, izraža pa se v ohlapni peščici, povešeni navzdol, z delno ali popolno nesposobnostjo gibanja prstkov.

Ko je zajetih več, ali ko so zajete oz. prizadete vse korenine, imenujemo to mešana odvzetost. Rokica je takrat nepomična, ohlapno leži ob telesu, obrnjena navznoter, medtem, ko peščica s stisnjenimi prstki visi, oz. je povešena proti podlahtnici.

KAKO POMAGATI?

Ko zdravnik določi diagnozo in izključi morebitne druge težave pri otroku, je potrebno začeti z rehabilitacijo. Program dela mora pripraviti specialist za fizikalno medicino in rehabilitacijo (fiziater). Najprej se rokica postavi v korektivni položaj tako, da se ne poškodujejo sklepi in da preprečimo nastanek napačne drže. To se napravi tako, da bolno rokico dvignemo in pripnemo otrokov rokav z varnostno sponko na blazino, pest pa podpremo z obloženo palčko ali pa vanjo položimo žogico iz vate, ki jo z zavojem učvrstimo v pest. Bandažirana žogica iz vate je boljša, saj drži prste v mehkem, na pol zvitem položaju.Za korektivni položaj izdela usposobljena oseba pripomoček iz plastične mase, s katero bo roka dvignjena za 90 stopinj pri zgornji in za 80 stopinj pri spodnji odvzetosti, s tem, da podlahtnica stoji pod kotom 90 stopinj proti nadlahtnici, medtem, ko je peščica odprta z dlanjo proti naprej. Kdaj in kako dolgo se bo opravljal popravni oz. korektivni položaj določi fiziater.

Četrti dan življenja se začne s programom oz. izvajanjem medicinske gimnastike. Obstaja več načinov dela. Vaje je potrebno izvajati z otrokom vsak dan, večkrat na dan. Dnevno bi bilo potrebno vaditi tri ure. Normalno je, da se to doseže postopoma. Med izvajanjem programa medicinske gimnastike se poizkusi pomagati bolni rokici, poleg te vaje za rokico, se hkrati izvajajo vaje za stimulacijo motorike nasploh. Potrebno je povdariti, da je potrebno pri rotaciji okrog osi telesa stimulirati otroka tako, da to dela z zamahom bolne rokice, šele, ko to osvoji pravilno, se otrok začne v motoriki gibati v smeri normalnega razvoja. Sledi premagovanje obrambnih reakcij v sedečem položaju, štirinožnem položaju in kobacanju. Pri izvajanju teh aktivnosti se stimulira uporaba oslabljenega mišičevja bolne rokice, kar pomembno prispeva k izboljšanju.

Zelo važno je specifično ukvarjanje z otrokom, pri čemer se v vseh dnevnih situacijah stimulira otrokova bolna rokica. Pri dojenju npr., je potrebno otrokovo rokico položiti na dojko in jo pritisniti narahlo z dlanjo svoje roke. Če otroka hranimo na stekleničko, je potrebno, še preden mu damo dudico v usta, da njegove rokice položimo na stekleničko in jih s svojimi dlanmi držimo v tem položaju. Tako bo otrok povezal držanje svojih rokic z nečim ugodnim in dobrim, pa bo po določenem času začel sam polagati rokice na stekleničko, pa čeprav jo bo držal le toliko, koliko bo mogel. Prav tako je potrebno otroku vztrajno dajati v usta palec bolne rokice in zelo dobro je, če ga bo sprejel in začel sesati, ker potem je to »nekaj njegovega«. To je zelo važno, ker je otrok nagnjen k temu, da odvzeto rokico izloči iz sheme poimenovanja svojega telesa. Istočasno je potrebno biti pozoren, ker ima lahko otrok poškodovano čutilo in ne bo občutil, če se bo ugriznil. Prav tako je potrebno otroka usmerjati, da nosi z dlanjo rokico v usta. To je potrebno ponoviti tisočkrat, da bo otrok po nekaj tisoč poizkusih to sprejel.

Otroka je potrebno dajati v položaj na trebušček tako, da bo naslonjen na oba komolca in imel odprti pesti, vendar pri tem moramo biti pozorni na vzdrževanje tega položaja zaradi neravnovesja oslabelih mišic. Če pa začne otrok jokati v tem položaju ali če kaže izrazito nezadovoljstvo, ga je potrebno spremeniti in se ga potem ponovno prične navajati nanj. V vsaki situaciji je potrebno otroka navajati na pravilne aktivnosti z bolno rokico, zato je ciljna igra z otrokom edina metoda pri delu in z njo je potrebno začeti zelo zgodaj.

Medicinska gimnastika, ciljna igra in specifično ukvarjanje z otrokom, so najvažnejši pri zdravljenju otroka z odvzetostjo brahijalnega spleta. S strokovnim navodilom lahko starši vse to počnejo sami in tako največ in najboljše pomagajo svojemu otroku. Seveda, obstajajo še druge metode zdravljenja, ki se izvajajo v zdravstvenih ustanovah, odvisno od otrokove starosti in same bolezni. Tudi takrat je program medicinske gimnastike, igra in specifično ukvarjanje z otrokom, osnovno pri zdravljenju.

REZULTATI ZDRAVLJENJA

Potrebno je vložiti veliko truda, znanja in upanja, predvsem pa potrpljenja, da bi se dosegli rezultati. Rezultati zdravljenja pri pravočasnem in dobro izvajanemu zdravljenju, dajo priložnost ozdravitve v približno 40% primerov, medtem, ko pri ostalih ostanejo vidne posledice poškodb, vendar so te manjše, več se z otrokom ukvarjamo oz. delamo.

ZAPOMNITE SI !

Odvzetost brahijalnega spleta zahteva:

- pravočasni pričetek zdravljenja

- program medicinske gimnastike kot najvažnejše metode dela pri zdravljenju

- program specifičnega ukvarjanja z otrokom s programom ciljne igre

- dnevno ukvarjanje z otrokom 3 ure

- veliko potrpljenja, ljubezni in upanja, da se rezultati lahko dosežejo, to je lahko ozdravitev ali vsaj blažitev težav.